Spoštovani, spletni naslov www.rence-vogrsko.si uporablja piškotke, ki so namenjeni beleženju obiska. Spletna stran ne uporablja piškotkov, ki bi vsebovali vaše osebne podatke.

Ali dovolite uporabo piškotkov na tem spletnem naslovu?

Krajevna skupnost Bukovica-Volčja Draga


Krajevna skupnost Bukovica-Volčja Draga
Bukovica 43
5293 Volčja Draga

Tel.: 05 305 30 05
Gsm: 031/370-553
Gsm: 051/216-158
E-mail: ksbukovica.vd@gmail.com
 

davčna št.: 52588068
matična št.: 5030145
Podračun UJP Urad Nova Gorica št.: 01401-6000000212


Predsednik: Dušan Nemec
Tajnik: Stanko Šemrl stanko.semrl@amis.net

ČLANI SVETA KS Bukovica-Volčja Draga 2014 - 2018 sprememba 1.12.2014

  1. Dušen Nemec         steklo.nemec@siol.net
  2. Robert Petrovčič     robert5rov@gmail.com
  3. Srečko Špacapan    srecko.spacapan@gmail.com
  4. Irena Gregorič
  5. Dragan Zorn          dragan.zorn@siol.com
  6. Aldo Zorn              aldo.zorn@siol.net

Bukovica in Volčja Draga

Ozemlje, na katerem ležita obe naselji je od 11. stoletja do leta 1500 spadalo pod oblast Goriških grofov, ki so imeli na Goriškem pravice deželnega kneza v okviru Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti. Ko so Goriški grofje leta 1500 izumrli, so jih nasledili Habsburžani - kot deželni knezi.

Ko so v začetku 19. stoletja habsburške dežele izstopile iz okvira nemškega cesarstva je poleg drugih slovenskih dežel prišla tudi Goriška pod avstrijsko monarhijo in v njej ostala do njenega razpada leta 1918.

Razpad avstro-ogrske monarhije in konec I. svetovne vojne oktobra 1918 so dočakali prebivalci naših vasi na raznih frontah, v ujetništvu, večinoma pa v begunstvu. Vas je bila skoraj popolnoma porušena in evakuirana. Ko je oktobra 1918 avstro-ogrska fronta na Piavi razpadla, so se prebivalci začeli vračati in pričeli z obnovo domov in gospodarstva, ki je bilo zaradi vojne opustošeno. Precej let in mnogo truda je bilo potrebno, da so vsaj delno odstranili sledove vojne vihre. Življenje vasi je tudi postopoma oživelo.

Upanje vaščanov, da bodo končno zaživeli v svobodni domovini je pokopala Rapalska pogodba, ki sta jo novembra 1920 sklenili kraljevina Italija in novo nastala kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. S to pogodbo sta Primorska in Istra pripadli Italiji. Kljub obupu in razočaranju, ki sta bila posledica spoznanja, da je primorsko ljudstvo zapadlo v še hujše suženjstvo kot pod Avstrijo pa ljudstvo ni klonilo.

Ko je bila januarja 1921 v Livornu ustanovljena Komunistična partija Italije je s svojim revolucionarnim programom kmalu dobila pristaše tudi med delavci naše vasi.

Na aktivnost komunistov v tem času kaže tudi stavka, ki so jo konec leta 1924 organizirali delavci spodnje vipavskih opekarn. Poleg biljenskih in renških opekarn so tedaj poslovale še Cantonijeva opekarna (sedaj del tovarne Šampionka) v Bukovici, Koglotova opekarna na Volčji Dragi in opekarna na Dombravi  kot last goriških grofov.

O nastanku in razvoju naselij Bukovica in Volčja Draga pred stoletji ni kaj veliko podatkov, zanesljivo pa je, da je Bukovica kot naselje starejša. To vsekakor potrjuje podatek o številu prebivalcev v letu 1869, ko je imela Bukovica 406 prebivalcev, Volčja Draga pa le 53. Prvotno središče vasi Bukovica je bilo vsekakor naselje Britof, kjer je stala cerkvica, ki je bila v 1. svetovni vojni žal (tako kot večina vasi-tarča italijanskega topništva) porušena. V bližini je bilo in je seveda še danes tudi pokopališče (britof). Prav gotovo pa sta obe vasi že bili  povezani v začetku 20. stoletja, kamor segajo prizadevanja za ustanovitev samostojne župnije. Bukovica in Volčja Draga sta namreč spadali v župnijo Bilje. Lokacija župnišča in kasneje cerkve je namreč pomaknjena bolj k Volčji Dragi – nekako na središče obeh vasi. Obe vasi je povezovala tudi osnovna šola ter prosvetne organizacije.

Že leta 1898 je bilo ustanovljeno pevsko društvo z imenom Opekarsko kmečko društvo. Leta 1906 se je preimenovalo v Zora, po drugi svetovni vojni pa v prosvetno društvo Triglav. Delovalo je tudi opekarsko bralno društvo ter podružnica telovadnega društva Sokol.

Del Volčje Drage je do leta 1954 spadal pod naselje Šempeter in tudi nosil hišne številke glede na občinski kataster Šempeter. Leta 1954 so na novo oštevilčili vasi in od takrat Volčja Draga nosi tudi hišne številke s tem nazivom na celotnem območju. Naselje Volčja Draga se je začelo razvijati šele v začetku 20 stoletja, posebno po zgraditvi železniške proge, ki je vodila skozi Volčjo Drago. Oktobra 1902 je bila namreč odprta železniška proga Gorica-Ajdovščina, leta 1906 pa proga Gorica Trst. Bližina železniške postaje je vsekakor pospešila graditev novih hiš v tem naselju Glede na dejstvo, da je Ovčja Draga (pozneje Volčja Draga) imela pošto, ki so jo odprli 21. maja 1910 leta in še prej leta 1902 in 1906 zgradili železniško postajo s tem imenom so ljudje zahtevali, da dobi kraj naziv Volčja Draga.

Bojna črta ob Soči ni prizanesla niti prebivalcem Volčje Drage in Bukovice. Železniška postaja v Volčji Dragi je postala končna železniška postaja, ki je služila za dovoz hrane, orožja in streliva za vojsko ob Soči in za odvoz ranjencev v razne zaledne bolnišnice. Zato je prav Volčja Draga pa tudi sosednja Bukovica, kaj kmalu postala tarča italijanskega topništva. To je prisililo avstrijske oblasti, da so prebivalce obeh naselij izselile. Kot begunci so preživeli več kot tri leta po raznih avstrijskih deželah, predvsem na Kranjskem in Štajerskem.

Omenimo naj še, da je Bukovica pred prvo svetovno vojno štela 644 prebivalcev, Volčja Draga pa 259 (ljudsko štetje iz leta 1910), torej obe naselji skupaj 903 prebivalce.

Dve vojni sta povzročili mnogo trpljenja in gorja v teh krajih. A po obeh so vaščani pogumno in prizadevno obnavljali hiše in družabno življenje. Posebno aktivno je bilo družabno življenje v sedemdesetih letih, ko so bili plesi v Bukovici znani po bližnji in daljni okolici.

Zaselki Bukovice povečini ležijo ob obronkih Biljensko-vrtojbenskih gričev ( Martinjak, Vezirnik, Kotišče, Boštija) le Britof in Šance so bližje reki Vipavi.

Volčja Draga pa se je izoblikovala ob glavnih prometnicah Šempeter-Dornberk ter Vogrsko-Miren in ima več zaselkov in sicer: Doline, Doline-Hrib, Lovčeva draga, Dolgo, Svečeričev hrib, Zržinišče, Center, Zmajna, Lomovo, Polje itd.

Krajevna skupnost:

Krajevna skupnost Bukovica-Volčja Draga je bila na podlagi sklepa zbora volivcev z odlokom Skupščine občine Nova Gorica ustanovljena 30. 10. 1964. Z odcepitvijo iz Mestne občine Nova Gorica s sklepom državnega zbora 1. marca 2006 o nastanku nove občine Renče-Vogrsko je v skladu z zakonom ta KS »ugasnila« 31.12 2006, a je bila takoj nato ustanovljena »na novo« na podlagi Statuta nove občine Renče-Vogrsko.

Stanko Šemrl