RENŠKI GRAD

Podobo današnjega "Starega placa" v Renčah zagotovo krasi ostanek nekdaj mogočnega Renškega gradu oz. dvorca.
Njegovi začetki segajo daleč v 13. stoletje, ko je na tem mestu stal srednjeveški dvor, predhodnik današnjega novoveškega dvorca.

Renški dvor je dobil ime po starejšem vaškem naselju. Grajska stavba se v virih prvič omenja leta 1410 kot haws und turn. Od druge polovice 15. stoletja so bile Renče v posesti plemiške rodovine Hofer. Leta 1464 je Goriški grof Leonard podelil Renče v fevd Štefanu Hoferju. Hoferji so svojo posest povečali z gradom in gospostvom Devin, ketere so v fevd prejeli s strani cesarja Maksimilijana. V 17. stoletju dvor preide v last rodovine Strassoldo. Pod rodovino Strassoldo se začne v Renčah razvijati trgovina, zidarska, usnjarska in žagarska obrt. Dvor ostane v njihovi lasti vse do 19. stoletja, ko ga kupi plemiška rodovina de Grazia. S poroko Marjane de Grazia pa leta 1897 posest preide v last Guida del Mestri iz bližnje Medeje.
Po padcu Gorice 9.avgust 1916 se soška frontna črta pomakne na območje Renč in v večjih ofenzivah je celotna naselbina vključno z dvorcem bila zelo razdejana. Razvaline gradu, ki so nastale kot posledica 1.sv. vojne so odstranili in tako je od nekdaj mogočnega kompleksa ostala le vzhodna tretjina stavbe, ki so jo obnovili. Danes je dvor v privat lasti družine Stepančič - Jevšček.

Podobo dvorca pred 1.sv.vojno lepo prikazujejo številne ohranjene fotografije iz družinskega albuma rodovine Del Mestri.
Dvorec je bil podkvasto zasnovan, s sklopom treh nadstropnih traktov in je tako zaobjemal kvadratno notranje dvorišče. Dostop do dvorišča je bil iz severne strani urejen čez zidan mostovž, ki je vodil preko zasutega obrambnega jarka. Danes je od celotne grajske strukture ohranjen le vzhodni trakt z obrambnim stolpom ter del obrambnega jarka z mostovžem. Grajski vrt je veljal za enega lepših, o njegovi romantični podobi pa danes pričajo le srkomni sledovi. Vrt naj bi segal od grasjkega poslopja pa do bregov reke Vipave. Krasile so ga redke drevesne in rastlinske vrste, vijugaste poti s polkrožnimi mostički čez umetno speljane potočke ter figuralno kiparsko okrasje.

Po večletnem propadanju so južni in zahodni del trakta odstranili, vzhodnega pa temeljito prezidali in mu dali "grajsko"podobo z rusticiranimi vogali in cinastimi zaključki. Z ohranitvijo vzhodnega trakta se je ohranila tudi sled o bogati srednjeveški preteklosti Renč.