DVOREC VOGRSKO

Dvorec Vogrsko ali dobro poznan tudi po imenu Božičev dvorec je nastal ob vznožju naselja Vogrsko okrog leta 1524. Velika verjetnost je, da je bila njegova funkcija v začetku zgolj kot gospodarska pristava bližnjega srednjeveškega gradu. Do njegove "osamosvojitve" je prišlo pred letom 1664, ko se je v dvorec za stalno naselil Ludvik pl. Bosizio, po katerem je dvorec dobil tudi ime.

Dvorec je bil v lasti rodovine Bosizio vse do leta 1906, ko ga je skupaj s posestvom kupil goriški trgovec Carlo Colloti. Po dobrih treh letih je bil dvorec prodan baronu Copeu, ki je dvorec temeljito prenovil. V času 1. sv. vojne so bili v dvorcu nameščeni avstro-ogrski vojaki, po prvi svetovni vojni pa so se vanj naselili italijanski vojaki in dvorec preimenovali v Casa del soldato. Dvorec je začel po vojni propadati saj nihče ni skrbel za njegovo vzdrževanje. Stanovalci so leseno pohištvo uporabili za kurjavo, začela se je udirati streha na severnem traktu.
2. sv. vojna je prizadevanje za obnovo dvorca izničila. Septembra 1943 so partizani v dvorec deponirali veliko količino orožja, ki so jo nemški vojaki med nemško ofenzivo, 26.septembra 1943 odkrili in stavbo skupaj z deponijo požgali. Po vojni je razdejani dvorec hitro propadal. Spomeniška služba si je zaradi kvalitetne arhitekture močno prizadevala za njegovo ohranitev in obnovo. Obnovitvena dela so se začela leta 1969 pod vodstvom umetnostnega zgodovinarja Emila Smoleta ter arhitektke Nataše Štupar Šumi. Do leta 1980 so ponovno zgradili vse porušene zidove in stropne konstrukcije ter prekrili vse stavbne trakte. Leta 1994 je dvorec, ki je bil takrat v lasti Republike Slovenije prešel v dolgoročni najem Aleša Bucika, ki je do leta 1996 poskrbel za dokončanje celovite obnove in njegovo revitalizacijo.

Dvorec je zasnovan kot tritraktni stavbni kompleks v obliki podkve, ki leži na umetno izravnani trasi. Stranska trakta sta deloma podkletena, pritlična in opremljena s podstrešno poletažo. Oblikovno in funkcionalno sta podrejena osrednjemu delu. Severni trakt se je uporabljal za gospodarske namene, južni predvsem za upravne prostore in kapelo, vzhodni trakt pa je bil namenjen stanovanju lastnikov dvorca.