STARI GRAD VOGRSKO

Grad Vogrsko se nahaja vrh položne vzpetine v bližini župnijske cerkve sv. Justa.
Naselje in grad se v srednjeveških pisnih virih omenjata kot Hungerspach, Ungerspach. Po nekaterih domnevah naj bi grad dobil ime po rodovini Ungersbach, katere pripadniki so se v 12. stoletju naselili v Fulaniji, zlasti v Krminu. Ime naj bi izviralo iz ogrskega tabora iz časov, ko so Madžari tod mimo vdirali v Furlanijo.
 

Grad Vogrsko se skupaj z naseljem prvič izrecno omenja leta 1279 kot Castrum Ungerspach. V tem času je tu gospodovala rodovina Ungerspach, ki je pri Goriških gorfih in kasneje pri Habsburžanih uživala velik ugled. Leta 1511 je v moški liniji izumrla veja te plemiške rodovine in posest je prešla v last rodovine Egkhom, ki je svojemu priimku dodala še priimek de Ungersbach. Ta rodovina je imela velik vpliv na Goriškem izmed vseh je bil najbolj prepoznaven Jurij Egkh-Hungerspach, ki je bil sposoben gospodarstvenik, deležnik precejšnjega dela rudnika v Idriji, finančni podpornik in svetovalec cesarja Maksimilijana I., ter dvorni denarničar in zakladnik. Po letu 1510 je dal zgraditi tudi dvorec Brdo pri Kranju in s tem je na Kranjsko uvedel renesančno grajsko arhitekturo.
Ob koncu 16.stoletja je morala rodbina Egkh-Hungerspach zaradi portestanstke verske usmirjenosti zapustiti Goriško. Grad in posestvo sta nato prešla v last rodovine Heys von Kienburg. S poroko Doroteje Heys von Kienburg de Ungrispach in Petra Strassoldo - Villanova sta renški in vogrski fevd prešla v posest rodovine Strassoldo. Ob koncu 17. stoletja so postali gospodarji Vogrskega baroni Edling, grad je ostal v njihovi lasti do prve četrtine 19.stoletja. Prevzeli so ga baroni Tacco, ki so konec 19. stoletja zaradi finančnim težav začeli prodajati grajska zemljišča okoliškim kmetom. Grajsko poslopje s pristavami je kupil Okrajni šolski svet v Gorici in od takrat naprej se je stavba uporabljala za namene šole. Med obema vojnama je bilo grajsko poslopje precej razdejano zato so velik del tega podrli.

Grajski kompleks so sestavljali osrednje grajsko poslopje, na južni strani veliko obzidano zunanje dvorišče, gospodarska poslopja na vzhodni strani in nekoč parterno urejen baročni grajski vrt na severni strani. Od vsega se je ohranil samo del osrednjega grajskega prostora ter areal grajskega vrta.