RIMSKODOBNA BUKOVICA

Skozi Vipavsko dolino je v rimskem času potekala pomembna prometnica, ki je povezovala Akvilejo (Oglej) z Emono (Ljubljana).To je bila ena pomembnejših poti rimskega cesarstva, saj je predstavljala osrednjo kopensko vez med vzhodom in zahodom takratnega imperija. Postavljena prometnica je bistveno vplivala na poselitev okoliških krajev v tem obdobju. Sledi rimskodobne poselitve, ki so datirane v 1.stoletje najdemo ravno na območju današnje Bukovice, natančneje na območju starega vaškega jedra -"Britof".

Iz pisnih in kartografskih virov lahko zasledimo, da je prav na območju današnje Bukovice oz. njene okolice nekoč stala tudi preprežna postaja "Ad Fornulos", ki je predstavljala pomembno postojanko ob rimski poti. Na teh postajališčih so potniki lahko zamenjali vprego in se odpočili, zato je tu običajno stalo tudi gostišče s hlevi za vprežne živali. Latinsko ime postaje Ad Fornulos, ki bi ga prevedli Pri pečeh, je po vsej verjetnosti predstavljalo naziv gostišča, ki je tu stalo in je bilo povezano s prisotnostjo opekarskih obratov v bližnji okolici.

Leta 2008 so zaščitna arheološka izkopavanja pod vodstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Nova Gorica razkrila, da v času od 1. do 3. stoletja je na območju Britofa verjetno stalo kmečko posestvo. Videz in njegov obseg ni znan, ker so se ostanki stavb ohranili le kot ruševine. Za zdaj ni povsem jasno, čemu je struktura služila. Morda gre celo za ostanke preprežne postaje Ad Fornulos.

V času izkopavanja so na tem območju našli veliko arheoloških ostalin, ki nakazujejo na pestro življenje v tem časovnem obdobju. Mednje zagotovo sodijo najdbe različnega gradbenega materiala (zidakov, strešnikov) odlomki lončenine (amfore, kuhinjsko posodje, oljenke), fragmenti steklenih posod, ostanki živalskih kosti, novci, kovinski predmeti (fibule, zaponke, igle, nakit), ostanki kamnitih brusov, žrmelj ter primeri glazirane keramike, med katero najbolj izstopa najdba skifosa.
Med najpomembnejšimi najdbe zagotovo štejemo tudi rimski vodnjak, ki so ga sanirali že za časa 19. stoletja in je danes še vedno v obstoječem stanju.

Vodnjak_foto_Goriški muzejizkopavanja_foto_Goriški muzejSkifos_foto_Goriški Muzej